PORTOROŽ-PORTOROSE MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE
PORTOROŽ-PORTOROSE MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE
Nina Poláková je diplomirala na Plesni akademiji Eve Jaczové v Bratislavi pod vodstvom Kláre Škodove in Rafaela Avnikjana. Med študijem je postala solistka baleta Slovaškega narodnega gledališča, kjer je pred in po diplomi uprizorila glavne vloge v baletih Bajadera, Giselle, Korsar, Labodje jezero in Spartak.
Od leta 2005 je bila članica Dunajskega državnega baleta, od leta 2011 pa prva solistka. Nastopila je v glavnih vlogah mojstrovin klasičnega in neoklasičnega repertoarja, kot so Bajadera, Carmen, Don Kihot, Giselle, Rdeča Giselle, Korsar, Silfida, Labodje jezero, Hrestač, Manon, Margerita in Armand, Mayerling, Onjegin, Armidin paviljon, Peer Gynt, Raymonda, Romeo in Julija, Snežna kraljica, Trnuljčica in druge.
Plesala je v glavnih vlogah v ikoničnih delih legendarnih svetovnih koreografov, kot so Rudolf Nurejev, John Neumeier, Manuel Legris, John Cranko, Sir Kenneth McMillan, Vladimir Malakhov, George Balanchine, Sergej Lifar, Jerome Robbins, Hans van Manen, Twyla Tharp, Jiří Kylián, Wiliam Forsythe, Michael Corder, Gyula Harangozóa, Christopher Wheeldon, Sir Frederick Ashton, Mauro Bigonzetti, Edwaard Liang, Patrick de Bana, Pierre Lacotte, Boris Eifman, Jorma Elo, Nils Christe, David Dawson, Edward Clug, Liam Scarlett in mnogi drugi. Svojo uprizoritveno umetnost je predstavljala na vodilnih baletnih prizoriščih po svetu.
Bila je ena redkih slovaških plesalcev, ki so osvojili nagrade na mednarodnih baletnih tekmovanjih. Med najbolj odmevnimi so 1. nagrada in velika nagrada na mednarodnem baletnem tekmovanju v Brnu (2000), nagrada Philip Morris Flower za najboljšega plesalca leta 2004, nagrada Baletnega kluba Dunajske državne opere 2008, medalja predsednika Trnavske regije 2014 in nagrada ministra za zunanje zadeve Slovaške republike – odposlanec dobre volje (2018).
Leta 2020 je prejela nagrado ministra za kulturo Slovaške republike za umetniško mojstrstvo v klasičnem in modernem baletu ter izjemno predstavitev slovaške baletne umetnosti v tujini.
Svojo prvo koreografijo Daneben [Ob strani] je ustvarila za plesalce Dunajskega državnega baleta in Thais za balet SND.
Umetniška direktorica baleta SND je postala februarja 2021, od februarja 2022 pa je direktorica baleta SND.
Nina Poláková je diplomirala na Plesni akademiji Eve Jaczové v Bratislavi pod vodstvom Kláre Škodove in Rafaela Avnikjana. Med študijem je postala solistka baleta Slovaškega narodnega gledališča, kjer je pred in po diplomi uprizorila glavne vloge v baletih Bajadera, Giselle, Korsar, Labodje jezero in Spartak.
Od leta 2005 je bila članica Dunajskega državnega baleta, od leta 2011 pa prva solistka. Nastopila je v glavnih vlogah mojstrovin klasičnega in neoklasičnega repertoarja, kot so Bajadera, Carmen, Don Kihot, Giselle, Rdeča Giselle, Korsar, Silfida, Labodje jezero, Hrestač, Manon, Margerita in Armand, Mayerling, Onjegin, Armidin paviljon, Peer Gynt, Raymonda, Romeo in Julija, Snežna kraljica, Trnuljčica in druge.
Plesala je v glavnih vlogah v ikoničnih delih legendarnih svetovnih koreografov, kot so Rudolf Nurejev, John Neumeier, Manuel Legris, John Cranko, Sir Kenneth McMillan, Vladimir Malakhov, George Balanchine, Sergej Lifar, Jerome Robbins, Hans van Manen, Twyla Tharp, Jiří Kylián, Wiliam Forsythe, Michael Corder, Gyula Harangozóa, Christopher Wheeldon, Sir Frederick Ashton, Mauro Bigonzetti, Edwaard Liang, Patrick de Bana, Pierre Lacotte, Boris Eifman, Jorma Elo, Nils Christe, David Dawson, Edward Clug, Liam Scarlett in mnogi drugi. Svojo uprizoritveno umetnost je predstavljala na vodilnih baletnih prizoriščih po svetu.
Bila je ena redkih slovaških plesalcev, ki so osvojili nagrade na mednarodnih baletnih tekmovanjih. Med najbolj odmevnimi so 1. nagrada in velika nagrada na mednarodnem baletnem tekmovanju v Brnu (2000), nagrada Philip Morris Flower za najboljšega plesalca leta 2004, nagrada Baletnega kluba Dunajske državne opere 2008, medalja predsednika Trnavske regije 2014 in nagrada ministra za zunanje zadeve Slovaške republike – odposlanec dobre volje (2018).
Leta 2020 je prejela nagrado ministra za kulturo Slovaške republike za umetniško mojstrstvo v klasičnem in modernem baletu ter izjemno predstavitev slovaške baletne umetnosti v tujini.
Svojo prvo koreografijo Daneben [Ob strani] je ustvarila za plesalce Dunajskega državnega baleta in Thais za balet SND.
Umetniška direktorica baleta SND je postala februarja 2021, od februarja 2022 pa je direktorica baleta SND.
Rainer Krenstetter se je rodil v plesni družini na Dunaju, kjer je začel svoje baletno izobraževanje na Baletni šoli Dunajske državne opere. Leta 1999 se je pridružil Kraljevi baletni šoli v Londonu in tam nadaljeval izobraževanje do leta 2000, ko je postal član baleta Dunajske državne opere. Leta 2002 se je pod vodstvom Vladimirja Malahova pridružil berlinskemu Staatsballettu in napredoval do baletnega prvaka. Leta 2014 se je pridružil baletu Miami City Ballet kot baletni prvak in aprila 2022 imel svoj zadnji nastop. Leta 2020 je bil imenovan za umetniškega direktorja baletne skupine Unblanche v Tokiu, leta 2021 pa je postal namestnik umetniškega direktorja na Baletni akademiji Margot Fonteyn v Arizoni. Po odhodu iz baleta Miami City Ballet pleše kot mednarodni gostujoči prvak po vsem svetu. Med svojim šolanjem je Krenstetter sodeloval in osvajal medalje na različnih mednarodnih baletnih tekmovanjih, med drugim na Dunaju, v Braziliji in Luksemburgu, vrhunec pa je dosegel z zmago na Prix de Lausanne leta 1999. Skozi svojo bogato kariero je Krenstetter plesal glavne in vodilne vloge v večini baletov klasičnega repertoarja, vključno z Labodjim jezerom, Giselle, Don Kihotom, Gusarjem, Hrestačem, Coppélio, Onjeginom, Žar ptico, Trnuljčico, Romeom in Julijo, Silfido, Pepelko in Bajadero. Poleg tega je plesal v baletih Georgea Balanchina, Jeromea Robbinsa, Vladimirja Malahova, Kennetha MacMillana, Augusta Bournonvilla, Michela Fokina, Alekseja Ratmanskega, Rolanda Petita, Mauricea Béjarta, Hansa van Manena, Uweja Scholza, Clarka Tippeta, Jiříja Kyliána in Williama Forsythea ter drugih.
Nastopal je tudi kot gostujoči umetnik v različnih mednarodnih skupinah in na gala prireditvah v Evropi, Avstraliji, Severni in Južni Ameriki ter Aziji; Bil je član žirije na mednarodnem baletnem tekmovanju v Seulu, na Dunaju, v Rimu in Rigi ter na Prix de Lausanne leta 2024; gostujoči učitelj pa je bil na več plesnih delavnicah, šolah in skupinah v mnogih državah.
Leta 2016 je prejel nagrado Miami Life Award za »najboljšega klasičnega plesalca« in izdal knjigo »Ne brez solz, življenje, ki je živeto na odru«. Leta 2023 je prejel nagrado »Fonteyn Legacy Centenary Award«.
Rainer Krenstetter se je rodil v plesni družini na Dunaju, kjer je začel svoje baletno izobraževanje na Baletni šoli Dunajske državne opere. Leta 1999 se je pridružil Kraljevi baletni šoli v Londonu in tam nadaljeval izobraževanje do leta 2000, ko je postal član baleta Dunajske državne opere. Leta 2002 se je pod vodstvom Vladimirja Malahova pridružil berlinskemu Staatsballettu in napredoval do baletnega prvaka. Leta 2014 se je pridružil baletu Miami City Ballet kot baletni prvak in aprila 2022 imel svoj zadnji nastop. Leta 2020 je bil imenovan za umetniškega direktorja baletne skupine Unblanche v Tokiu, leta 2021 pa je postal namestnik umetniškega direktorja na Baletni akademiji Margot Fonteyn v Arizoni. Po odhodu iz baleta Miami City Ballet pleše kot mednarodni gostujoči prvak po vsem svetu. Med svojim šolanjem je Krenstetter sodeloval in osvajal medalje na različnih mednarodnih baletnih tekmovanjih, med drugim na Dunaju, v Braziliji in Luksemburgu, vrhunec pa je dosegel z zmago na Prix de Lausanne leta 1999. Skozi svojo bogato kariero je Krenstetter plesal glavne in vodilne vloge v večini baletov klasičnega repertoarja, vključno z Labodjim jezerom, Giselle, Don Kihotom, Gusarjem, Hrestačem, Coppélio, Onjeginom, Žar ptico, Trnuljčico, Romeom in Julijo, Silfido, Pepelko in Bajadero. Poleg tega je plesal v baletih Georgea Balanchina, Jeromea Robbinsa, Vladimirja Malahova, Kennetha MacMillana, Augusta Bournonvilla, Michela Fokina, Alekseja Ratmanskega, Rolanda Petita, Mauricea Béjarta, Hansa van Manena, Uweja Scholza, Clarka Tippeta, Jiříja Kyliána in Williama Forsythea ter drugih.
Nastopal je tudi kot gostujoči umetnik v različnih mednarodnih skupinah in na gala prireditvah v Evropi, Avstraliji, Severni in Južni Ameriki ter Aziji; Bil je član žirije na mednarodnem baletnem tekmovanju v Seulu, na Dunaju, v Rimu in Rigi ter na Prix de Lausanne leta 2024; gostujoči učitelj pa je bil na več plesnih delavnicah, šolah in skupinah v mnogih državah.
Leta 2016 je prejel nagrado Miami Life Award za »najboljšega klasičnega plesalca« in izdal knjigo »Ne brez solz, življenje, ki je živeto na odru«. Leta 2023 je prejel nagrado »Fonteyn Legacy Centenary Award«.
Emily Bromberg je odraščala v Orlandu na Floridi, kjer se je izobraževala na baletni šoli Rolann’s in v baletu Orlando. Pri 14 letih je s štipendijo obiskovala baletno akademijo Kirov, nato pa zaključila šolanje na baletni šoli v Bostonu, kjer je z Boston baletom nastopala v baletih Giselle, Trnuljčica in Hrestač. Po diplomi iz psihologije v Providenceu in poudobitvi glavnih vlog na Festivalu Ballet Providence (Ballet RI – pod vodstvom Mihaila Djurića) in Colorado Balletu se je pridružila baletu Miami, kjer je 11 let plesala kot baletna prvakinja, hkrati pa gostovala po vsem svetu. Emily Bromberg je bila v sezoni 2021–2022 prvakinja Baleta Slovaškega narodnega gledališča ter gostujoča prvakinja in baletna učiteljica Balleta de Barcelona. Oktobra 2024 je premierno nastopila kot plesalka in koreografinja na mednarodnem baletnem festivalu Alicia Alonso v Havani na Kubi. Leta 2025 je nastopila s Sergiom Neglio na gala prireditvi ob 100. obletnici Teatra Colon v Buenos Airesu v Argentini. Revija Dance Magazine jo je uvrstila med 20 najboljših balerin, od leta 2023 pa je gostujoča baletna prvakinja.
Emily Bromberg je odraščala v Orlandu na Floridi, kjer se je izobraževala na baletni šoli Rolann’s in v baletu Orlando. Pri 14 letih je s štipendijo obiskovala baletno akademijo Kirov, nato pa zaključila šolanje na baletni šoli v Bostonu, kjer je z Boston baletom nastopala v baletih Giselle, Trnuljčica in Hrestač. Po diplomi iz psihologije v Providenceu in poudobitvi glavnih vlog na Festivalu Ballet Providence (Ballet RI – pod vodstvom Mihaila Djurića) in Colorado Balletu se je pridružila baletu Miami, kjer je 11 let plesala kot baletna prvakinja, hkrati pa gostovala po vsem svetu. Emily Bromberg je bila v sezoni 2021–2022 prvakinja Baleta Slovaškega narodnega gledališča ter gostujoča prvakinja in baletna učiteljica Balleta de Barcelona. Oktobra 2024 je premierno nastopila kot plesalka in koreografinja na mednarodnem baletnem festivalu Alicia Alonso v Havani na Kubi. Leta 2025 je nastopila s Sergiom Neglio na gala prireditvi ob 100. obletnici Teatra Colon v Buenos Airesu v Argentini. Revija Dance Magazine jo je uvrstila med 20 najboljših balerin, od leta 2023 pa je gostujoča baletna prvakinja.
Nurlan Abougaliev je mednarodno uveljavljen baletni plesalec in pedagog z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil v vodilnih baletnih ansamblih po Evropi, Rusiji in Združenih državah Amerike. Dolga leta je bil prvak baleta Pittsburškega baletnega gledališča (Pittsburgh Ballet Theatre), pred tem pa Moskovskega mestnega baleta (Moscow City Ballet), Narodnega Ruskega baleta (Russian National Ballet), Mednarodnega baleta (Ballet Internationale) in Baleta Colorado (Colorado Ballet). Njegov repertoar obsega glavne vloge klasičnega baletnega repertoarja, med njimi v baletih Labodje jezero, Trnuljčica, Giselle, Pepelka, Don Kihot, Gusar in Hrestač, ter pomembna dela koreografov, kot so George Balanchine, Antony Tudor, Twyla Tharp, Jiří Kylián, Mark Morris in Paul Taylor. Njegovo umetniško pot zaznamuje vrhunsko obvladovanje klasične baletne tehnike, dopolnjeno s slogovno vsestranskostjo. Izobraževal se je na Baletni akademiji v Almatyju v Kazahstanu, ki izobražuje po metodi Agrippine Vaganove. Kot pedagog je poučeval na vodilnih baletnih šolah in v baletnih ansamblih po Združenih državah Amerike ter v mednarodnem okolju. V svojem pedagoškem pristopu poudarja trdne klasične osnove, muzikalnost in umetniško integriteto. S sedežem v Pittsburghu je soustanovitelj in sovoditelj baletne šole Allegro Ballet Academy, kjer se posveča izobraževanju baletnih plesalcev in njihovemu umetniškemu mentorstvu.
Nurlan Abougaliev je mednarodno uveljavljen baletni plesalec in pedagog z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil v vodilnih baletnih ansamblih po Evropi, Rusiji in Združenih državah Amerike. Dolga leta je bil prvak baleta Pittsburškega baletnega gledališča (Pittsburgh Ballet Theatre), pred tem pa Moskovskega mestnega baleta (Moscow City Ballet), Narodnega Ruskega baleta (Russian National Ballet), Mednarodnega baleta (Ballet Internationale) in Baleta Colorado (Colorado Ballet). Njegov repertoar obsega glavne vloge klasičnega baletnega repertoarja, med njimi v baletih Labodje jezero, Trnuljčica, Giselle, Pepelka, Don Kihot, Gusar in Hrestač, ter pomembna dela koreografov, kot so George Balanchine, Antony Tudor, Twyla Tharp, Jiří Kylián, Mark Morris in Paul Taylor. Njegovo umetniško pot zaznamuje vrhunsko obvladovanje klasične baletne tehnike, dopolnjeno s slogovno vsestranskostjo. Izobraževal se je na Baletni akademiji v Almatyju v Kazahstanu, ki izobražuje po metodi Agrippine Vaganove. Kot pedagog je poučeval na vodilnih baletnih šolah in v baletnih ansamblih po Združenih državah Amerike ter v mednarodnem okolju. V svojem pedagoškem pristopu poudarja trdne klasične osnove, muzikalnost in umetniško integriteto. S sedežem v Pittsburghu je soustanovitelj in sovoditelj baletne šole Allegro Ballet Academy, kjer se posveča izobraževanju baletnih plesalcev in njihovemu umetniškemu mentorstvu.
Anton Bogov je baletni prvak in priznani baletni mojster z impresivno kariero, ki traja več kot tri desetletja. Znan je po svoji izvrstni tehniki, očarljivih nastopih in vsestranskosti tako v klasičnem kot sodobnem baletu.
Anton Bogov, rojen v Omsku v Rusiji, se je baletno izobrazil v Almatyju v Kazahstanu. Že med študijem je nastopal v številnih šolskih produkcijah in gledaliških predstavah. Po sodelovanju na baletnem tekmovanju v Moskvi leta 1993 se je Bogov pridružil Mednarodnemu baletnemu gledališču Ochi v Nagoji na Japonskem. Leta 1994 se je Bogov pridružil baletnemu ansamblu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in le dve leti pozneje postal solist. Kot prvi solist in prvak mariborskega Baleta stalno nastopa tudi z drugimi ansambli: s SNG Opera in balet Ljubljana (z baleti Hrestač, Giselle, Ana Karenina, Labodje jezero), z Opero v Gradcu (z baleti La Sylphide in Navihanka), s HNK Zagreb (Trnuljčica, Labodje jezero, Don Kihot, Bajadera, Carmen) in z Narodnim gledališčem v Pragi (Labodje jezero). Je stalni gost mednarodnih baletnih festivalov v Osaki (Don Kihot in La Sylphide), Bregenzu (Don Kihot), z Romunskim narodnim baletom je gostoval po Evropi; udeležil se je tudi Festivala Kišinjev v Moldaviji, v gledališču v Toulonu pa je nastopil z baletoma Trnuljčica in Coppélia. V ZDA, natančneje v Atlanti v zvezni državi Georgia, je gostoval s predstavo Labodje jezero, z gala koncerti po Italiji (v Bologni, Genovi in Parmi) pa je nastopil v izbrani skupini Roberto Bollé and Friends. Čeprav je klasično izšolan baletni plesalec, velikokrat nastopa tudi v sodobnejših koreografskih stvaritvah (Balanchine, MacMillan, Massine, Clug, Turcu idr.). Na mnogih mednarodnih baletnih tekmovanjih (v Seulu, Ljubljani, Budimpešti, Varni, Nagoji, Luksemburgu in Šanghaju) je med leti 1995 in 2004 prejemal visoke nagrade za izvrstno tehniko, najboljše partnerstvo in celostni umetniški vtis. Po izboru novinarjev revije Mariborčan je bil naj kulturnik leta 2006, leta 2007 pa je prejel nagrado Prešernovega sklada. Med njegove zadnje plesne kreacije spadajo naslovna vloga iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva (v koreografiji Valentine Turcu), vloga Don Joséja iz baleta Carmen Rodiona Ščedrina, naslovna vloga v Evgeniju Onjeginu in glavna vloga Gustava von Aschenbacha v Smrti v Benetkah (vse koreografije Valentine Turcu), vloga Colina iz komičnega baleta Navihanka, blestel pa je tudi kot zapeljivec Vikont Valmont iz neobaročnega baleta Nevarna razmerja ter Princ Siegfried (Labodje jezero).
Bogov je veliko nastopal po vsem svetu, med drugim v Združenih državah Amerike, Italiji, Romuniji, Luksemburgu in Moldaviji. Redno gostuje na mednarodnih baletnih festivalih v Osaki na Japonskem (Don Kihot) in Bregenzu v Avstriji (Don Kihot, Silfida), med letoma 1995 in 2004 pa je prejel številne nagrade za izjemno tehniko, partnerstvo in celoten umetniški vtis na baletnih tekmovanjih v Seulu, Budimpešti, Varni in Šanghaju. Leta 2006 ga je revija Mariborčan razglasila za kulturno ikono leta, leta 2007 pa je prejel prestižno Prešernovo nagrado.
Poleg uspešne kariere kot performer je Bogov tudi izkušen baletni mojster. Sodeloval je s priznanimi koreografi, kot je Valentina Turcu, in ji pomagal pri postavitvi več produkcij. Bogova strast do plesa, skupaj z njegovim izjemnim talentom in predanostjo, ga je uvrstila med najbolj iskane baletne soliste in baletne mojstre našega časa. Njegov prispevek k svetu plesa je pomemben, njegov vpliv pa se čuti tako v njegovih nastopih kot tudi v njegovem delu kot mentorja ambicioznim plesalcem.
Anton Bogov je baletni prvak in priznani baletni mojster z impresivno kariero, ki traja več kot tri desetletja. Znan je po svoji izvrstni tehniki, očarljivih nastopih in vsestranskosti tako v klasičnem kot sodobnem baletu.
Anton Bogov, rojen v Omsku v Rusiji, se je baletno izobrazil v Almatyju v Kazahstanu. Že med študijem je nastopal v številnih šolskih produkcijah in gledaliških predstavah. Po sodelovanju na baletnem tekmovanju v Moskvi leta 1993 se je Bogov pridružil Mednarodnemu baletnemu gledališču Ochi v Nagoji na Japonskem. Leta 1994 se je Bogov pridružil baletnemu ansamblu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in le dve leti pozneje postal solist. Kot prvi solist in prvak mariborskega Baleta stalno nastopa tudi z drugimi ansambli: s SNG Opera in balet Ljubljana (z baleti Hrestač, Giselle, Ana Karenina, Labodje jezero), z Opero v Gradcu (z baleti La Sylphide in Navihanka), s HNK Zagreb (Trnuljčica, Labodje jezero, Don Kihot, Bajadera, Carmen) in z Narodnim gledališčem v Pragi (Labodje jezero). Je stalni gost mednarodnih baletnih festivalov v Osaki (Don Kihot in La Sylphide), Bregenzu (Don Kihot), z Romunskim narodnim baletom je gostoval po Evropi; udeležil se je tudi Festivala Kišinjev v Moldaviji, v gledališču v Toulonu pa je nastopil z baletoma Trnuljčica in Coppélia. V ZDA, natančneje v Atlanti v zvezni državi Georgia, je gostoval s predstavo Labodje jezero, z gala koncerti po Italiji (v Bologni, Genovi in Parmi) pa je nastopil v izbrani skupini Roberto Bollé and Friends. Čeprav je klasično izšolan baletni plesalec, velikokrat nastopa tudi v sodobnejših koreografskih stvaritvah (Balanchine, MacMillan, Massine, Clug, Turcu idr.). Na mnogih mednarodnih baletnih tekmovanjih (v Seulu, Ljubljani, Budimpešti, Varni, Nagoji, Luksemburgu in Šanghaju) je med leti 1995 in 2004 prejemal visoke nagrade za izvrstno tehniko, najboljše partnerstvo in celostni umetniški vtis. Po izboru novinarjev revije Mariborčan je bil naj kulturnik leta 2006, leta 2007 pa je prejel nagrado Prešernovega sklada. Med njegove zadnje plesne kreacije spadajo naslovna vloga iz baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva (v koreografiji Valentine Turcu), vloga Don Joséja iz baleta Carmen Rodiona Ščedrina, naslovna vloga v Evgeniju Onjeginu in glavna vloga Gustava von Aschenbacha v Smrti v Benetkah (vse koreografije Valentine Turcu), vloga Colina iz komičnega baleta Navihanka, blestel pa je tudi kot zapeljivec Vikont Valmont iz neobaročnega baleta Nevarna razmerja ter Princ Siegfried (Labodje jezero).
Bogov je veliko nastopal po vsem svetu, med drugim v Združenih državah Amerike, Italiji, Romuniji, Luksemburgu in Moldaviji. Redno gostuje na mednarodnih baletnih festivalih v Osaki na Japonskem (Don Kihot) in Bregenzu v Avstriji (Don Kihot, Silfida), med letoma 1995 in 2004 pa je prejel številne nagrade za izjemno tehniko, partnerstvo in celoten umetniški vtis na baletnih tekmovanjih v Seulu, Budimpešti, Varni in Šanghaju. Leta 2006 ga je revija Mariborčan razglasila za kulturno ikono leta, leta 2007 pa je prejel prestižno Prešernovo nagrado.
Poleg uspešne kariere kot performer je Bogov tudi izkušen baletni mojster. Sodeloval je s priznanimi koreografi, kot je Valentina Turcu, in ji pomagal pri postavitvi več produkcij. Bogova strast do plesa, skupaj z njegovim izjemnim talentom in predanostjo, ga je uvrstila med najbolj iskane baletne soliste in baletne mojstre našega časa. Njegov prispevek k svetu plesa je pomemben, njegov vpliv pa se čuti tako v njegovih nastopih kot tudi v njegovem delu kot mentorja ambicioznim plesalcem.